O MENI

Janko Samsa se je rodil leta 1949 v domačiji, ki je tisto obdobje pripadala k vasi Stara Sušica, kasneje pa se je le-ta dodelila k naselju Neverke v košanski dolini. Kot otrok je bil obdan z družino, ki se je ukvarjala z veliko obrti, od kovaštva, mizarstva, gostilničarstva in trgovanja. Izšolal se je za elektronika in svojo prvo službo pričel v Iskri, kjer je spoznal tudi svojo življenjsko sopotnico. Z družino si je dom ustvaril na Krasu, natančneje v vasi Žirje pri Sežani. Kasneje je svojo poklicno pot nadaljeval kot strojevodja, zaposlen pri Slovenskih železnicah.

Vonj in toplina lesa sta mu bila vedno blizu. Želja po raziskovanju med zgodovinskimi predmeti in transporti, ga je gnala naprej, da je pred približno 40 leti ob prvi daljši bolniški odsotnosti, svoj čas začel zapolnjevati in se sproščati ob izdelovanju prvega kmečkega vozova. Ko je spoznal, kako se čas hitro vrti in prinaša tehnološke spremembe ter da otroci pozabljajo oziroma ne vedo o preteklosti njihovih prednikov, o preteklosti življenja brez pogonskih goriv, je sklenil, da se bo tega dela lotil sistematično. Začel je zbirati literaturo, iskati stare vozove po senikih, domačijah in zapisoval ustna izročila starejših oseb. Začel je pri kolarjih in kovačih, da so mu pojasnili sestavne dele koles, vozov in čemu so služili.

Rad sodeluje na razstavah, ki jih je imel do sedaj že čez 50. Svoje izdelke ima razstavljene v Narodni galeriji v Ljubljana, v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, v mestnem muzeju v Idriji, v Gornjesavskem muzeju na Jesenicah, v Notranjskem muzeju, v pokrajinskem muzeju Koper in še v nekaterih drugih ustanovah. Prav tako je svoje izdelke predstavil na razstavi na Dunaju ter na razstavi „Slovenske domače in umetne obrti“ na Japonskem in v Ameriki.